Naš odgovor:

Darila, ki jih izplačuje darovalcu predstavljajo dohodek, ki skladno z določili 18. člena Zakona o dohodnini (Ur.l.RS št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 z vsemi spremembami do 13/2010 z dne 22.2.2010, v nadaljevanju ZDoh-2) povečuje davčno osnovo za dohodnino za prejemnika darila (obdarovanca).
Po določilih 3. točke 19. člena darila, ki jih prejme fizična oseba od druge fizične osebe, niso predmet dohodnine, razen daril, ki jih fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena tega zakona.

Prejeta darila so obdavčena v odvisnosti od statusa osebe glede na osebo, ki darilo podari.

Tako ločimo obdarjence:
1.ki po ZdoH-2 pridobivajo pri darovalcu dohodek iz zaposlitve in
2.obdarjence brez dohodkov, ki so po določilih navedene zakonodaje opredeljeni kot dohodki iz zaposlitve.

Ad. 1.) Darovalec obdari osebo, ki mu hkrati izplačuje tudi dohodke iz zaposlitve

Na podlagi določil 36. člena Zdoh-2 vključuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

Na podlagi določil 39. člena ZdoH-2 predstavljajo darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu boniteto. Boniteta pa je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če njegova vrednost ne presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let.

Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je izplačilo darila študentu dejansko obdavčeno ne glede na vrednost darila.

Sklep:
Delodajalec lahko obdari neobdavčeno zaposlene po Zakonu o delovnih razmerjih in tudi študente, če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu decembru in če njegova vrednost ne presega 42 eurov
Delodajalec lahko obdari neobdavčeno osebe, ki so v delovnem razmerju (to ne velja za študente) do 13 EUR mesečno, če obdarjevanje ne poteka redno in pogosto.

Delodajalec, ki obdari osebe, ki so v delovnem razmerju in študente za višje znesek od 13 EUR mesečno, potem mora delodajalec obračunati dohodnino iz naslova izplačila BONITETE.

Ad. 2.) Darovalec obdari osebo, ki mu poleg darila NE izplačuje dohodke iz zaposlitve

V kolikor zavezanec za dohodnino obdari osebo, ki po določilih Zdoh-2 ne pridobiva dohodke iz zaposlitve, se darilo dejansko opredeli kot t.i. druge dohodke fizične osebe, skladno z določili 108. člena Zdoh-2. Davčna osnova je doseženi dohodek. V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 eurov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 eurov.
V davčno osnovo se ne všteva dobitka v nagradnih igrah, ki niso igre na srečo, kjer je potrebno določeno znanje, spretnost ali naključje, če vrednost dobitka ne presega 42 eurov (v tem primeru je možno izplačilo več daril letno isti fizični osebi).

Odgovor pripravil: mag. Franc Derganc, www.taxin.si