Naš odgovor:

Iz vprašanja žal ni razvidno za kakšno vrsto šolnine gre, prav tako pa ni razvidno s kakšno dejavnostjo se podjetje ukvarja.

Naš odgovor bo predvideval, da se podjetje A (družba z omejeno odgovornostjo) ukvarja z dejavnostjo trgovine in da hči (oseba B) poslovodne osebe (oseba C), ki ima v lasti poslovni delež v družbi A, opravlja študij ekonomije. Hči (oseba B) sklene pogodbo o štipendiranju z družbo A v kateri se zaveže opravljati delo po zaključenem študiju v družbi A.

Skladno z določili 25. člena Zdoh-2 se dohodnine ne plačuje od:
1. štipendije in drugih prejemkov, izplačanih osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskih štipendij) in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;
2. prejemkov, izplačanih za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom;
3. prejemkov v obliki regresiranja oziroma subvencioniranja študentske prehrane, mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, ki se šolajo izven kraja bivanja, varstva in vzgoje v vrtcih in drugih podobnih pomoči, ki se v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o visokem šolstvu, zakona o osnovni šoli ter zakona o vrtcih financirajo iz proračuna države ali samoupravne lokalne skupnosti.

Na podlagi določil 5. točke 3. odstavka 105. člena Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 z vsemi spremembami, v nadaljevanju ZDoh-2) predstavljajo t.i. druge dohodke med drugim tudi kadrovske in druge štipendije.

Skladno z določili 106. člena Zdoh-2 se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje, osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za poln učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača, kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Pri izplačilu prejemkov v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem se smiselno upoštevajo določbe 2. točke tretjega odstavka 39. člena ter 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona.
Štipendija, ki presega znesek, določen v prvem odstavku navedenega člena, se všteva v davčno osnovo v višini, ki presega znesek, določen v prvem odstavku tega člena.


Iz zgoraj navedene zakonodaje izhaja, da lahko oseba B prejme od osebe A z vidika ZDoh-2 neobdavčeno zgolj t.i. mesečno kadrovsko štipendijo do višine minimalne plače, vse ostala plačila (morebitno povračila plačil za šolnino ipd.) pa so žal z vidika ZDoh-2 obdavčena, saj gre v konkretnem primeru za izplačila med povezanimi osebami.

Z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 z vsemi spremembami, v nadaljevanju ZDDPO-2) pa se vsa izplačila štipendij presojajo z vidika 29. člena navedenega zakona ki določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:
1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
2. imajo značaj privatnosti;
3. niso skladni z običajno poslovno prakso.
Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

Sklep:
Na podlagi navedene zakonodaje menimo, da lahko povezana oseba A izplača osebi B štipendijo za študij, ki je povezan z dejavnostjo družbe A in sicer do višine, ki je enaka minimalni plači, kar ne podleže obdavčenju z vidika Zakona o dohodnini. Vsa druga morebitna izplačila podležejo obdavčitvi z vidika Zakona o dohodnini.

Tako z vidika Zdoh-2 , kot tudi z vidika ZDDPO-2 je potrebno višino štipendije presojati tudi z vidika morebitnega presežka štipendije, kar pomeni, da je potrebno morebitno razliko med izplačano štipendijo in štipendijo, ki bi bila izplačana med nepovezanimi osebami (v nadaljevanju presežek štipendije), presojati tudi z vidika bonitete. Zato priporočamo, da se izplača štipendija v višini, ki je primerljiva z štipendijami med nepovezanimi osebami.
V kolikor je izplačevalec štipendije samostojni podjetnik posameznik (izplačuje štipendijo primeroma svojemu otroku) pa se presežek štipendije lahko obravnava tudi kot izplačilo, ki podleže dodatnemu obdavčenju za prejemnika štipendije.

Z vidika Zakona o dohodku pravnih oseb je potrebno presojati ali je štipendija poslovno potreben odhodek, kar se dokazuje s pogodbo, ki primeroma zavezujejo štipendista, da se po opravljenem študiju, dejansko zaposli v družbi A. Priporočamo, da se pogodba o štipendiranju pripravi skrbno ter da se uporabijo določila oz. norme, ki so običajna tudi med t.i. ne-povezanimi osebami.
Enako kot je opisano v prejšnjem odstavku velja tudi za primere, ko je izplačevalec štipendije samostojni podjetnik posameznik. Tudi v tem primeru veljajo opisana pravila v smislu poslovno potrebnih odhodkov (kot to velja za družbo z omejeno odgovornostjo) skladno z določili 2. odstavka 48. člena Zdoh-2.

Z vidika DDV je potrebno ugotoviti, da so šolnine oproščene plačila DDV-ja skladno z določili 42. člena ZDDV-1, kar pomeni, da tudi vstopnega DDV-ja ne moremo pričakovati na prejetem računu in ga zato tudi ne moremo odbiti.