29.04.2009 - Ali je možno, da bi zaposlenim med letom pri izplačilih plače upoštevali višjo stopnjo dohodnine kot jo določi/izračuna program za obračun plač?

 Akontacijo dohodnine se načeloma plača ob izplačilu posameznega dohodka. V največ primerih opravi plačilo akontacije dohodnine plačnik davka (to je izplačevalec dohodka) v obračunu davčnega odtegljaja (npr. akontacijo dohodnine od plače obračuna in plača delodajalec, ki je izplačal plačo) ...


 

Vprašanje bralca/bralke revije RDP:

 

Nekateri zaposleni v našem podjetju so že prejeli informativne izračune za dohodnino, ki jo morajo v določenem znesku doplačati. Zaradi tega so se obrnili na kadrovsko službo z vprašanjem, ali je možno, da bi jim med letom pri izplačilih plače upoštevali višjo stopnjo dohodnine kot jo določi/izračuna program za obračun plač. Zanima nas ali je to z vidika davčne in delovno-pravne zakonodaje dopustno?


Odgovor Cedara, d.o.o.:

 

Vaše vprašanje je povezano z obračunom akontacije dohodnine v zvezi z dohodki iz zaposlitve oz. dohodkov iz delovnega razmerja.

 

Akontacijo dohodnine se načeloma plača ob izplačilu posameznega dohodka. V največ primerih opravi plačilo akontacije dohodnine plačnik davka (to je izplačevalec dohodka) v obračunu davčnega odtegljaja (npr. akontacijo dohodnine od plače obračuna in plača delodajalec, ki je izplačal plačo).

 

Dohodki, od katerih je bila med letom plačana akontacija dohodnine, se vštevajo v letno davčno osnovo, pri čemer se med letom plačane akontacije dohodnine odštejejo od odmerjene dohodnine na letni ravni. Dohodnino na letni ravni ugotovi davčni organ z odločbo.

 

Od leta 2008 dalje (prvič pri odmeri dohodnine za leto 2007) se za odmero in poračun dohodnine na letni ravni uporabljala nova ureditev. Davčni organ zavezancem posreduje informativni izračun dohodnine, ki se pod določenimi pogoji šteje za odločbo o odmeri dohodnine. Na ta način so zavezanci razbremenjeni vlaganja davčnih napovedi, davčni organ pa obdelave teh napovedi.

 

Davčni organ zavezancem informativni izračun posreduje najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto (npr. informativni izračun za leto 2008 bo zavezancem posredovan do 31. maja 2009).

 

Davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga davčna uprava na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih morajo davčni upravi posredovati izplačevalci.

 

Pri tem velja opozoriti, da informativnega izračuna ne prejmejo vsi zavezanci za dohodnino.

Davčni organ ne sestavi informativnega izračuna, prav tako tudi davčnemu zavezancu rezidentu ni treba vložiti napovedi dohodnine, če:


• dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 2.959,60 evrov,
• dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80 evrov.

 

Dohodek iz zaposlitve je vsak dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.

 

Za dohodek iz zaposlitve štejemo:


• dohodek iz delovnega razmerja,
• dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.


Dohodek iz delovnega razmerja je:

 

• Vsak dohodek, ki ga delojemalec prejme od svojega delodajalca iz naslova sklenjenega delovnega razmerja kot je plača, nadomestilo plače ter morebitna druga plačila za opravljeno delo, regres za letni dopust, dohodek na podlagi udeležbe na dobičku, prejet iz delovnega razmerja, boniteta, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom, povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji, dohodki iz naslova prenehanja pogodbe iz zaposlitve.
• Dohodek, prejet za vodenje poslovnega subjekta na podlagi poslovnega razmerja, dohodek izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih oblasti, avtorski honorar iz delovnega razmerja, dohodek za opravljeno malo delo.
• Nadomestilo iz naslova obveznega socialnega zavarovanja.
• Pokojnina in drug dohodek iz naslova obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
• Ugodnosti, ki jih delodajalec delojemalcu nudi v naravi – bonitete.

 


Davčna osnova in stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja


Davčna osnova je bruto dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke delojemalca. Izračun akontacije dohodnine je odvisen od tega ali je delodajalec glavni ali drugi delodajalec zaposlenega in sicer:


• glavni delodajalec akontacijo dohodnine izračuna po stopnjah iz davčne lestvice (od 16 do 41 odstotkov), pri tem pa upošteva tudi zavezancu pripadajoče davčne olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane idr.);
• drugi delodajalec akontacijo dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov in brez upoštevanja davčnih olajšav.

Vsa zgoraj navedena dejstva izhajajo iz Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku, ki je za delodajalca obligatoren predpis.


Namesto sklepa:

 

V kolikor delodajalec plačuje višje zneske dohodnine od predpisanih, dejansko izplačuje posledično nižje neto prejemke zaposlenim delavcem, kar ima lahko za posledico tožbo zaradi prenizko izplačanih neto plač. V kolikor delavec zahteva višji obračun akontacije dohodnine je to načeloma mogoče storiti (primer:neuveljavljanje olajšav za vzdrževane člane) na podlagi pisnega zahtevka zaposlene osebe, ki se na ta način dejansko odpove prejetemu višjemu neto znesku, ki mu skladno s pozitivno zakonodajo pripada in posledično dejansko brezobrestno kreditira državo.

 

Menimo, da je v vašem primeru smiselno obrazložiti zaposlenim da s tem, ko se odpovedujejo delu neto plače, dejansko brezobrestno kreditirajo državo, kar po našem mnenju ni racionalno dejanje.


Ali delodajalec, ki na podlagi pisnega sporazuma z zaposleno osebo izplača višjo dohodnine od predpisane, krši pozitivno zakonodajo v Republiki Sloveniji?

 

Delodajalec, ki obračuna dohodnino pri izplačilu plač v višjem znesku od predpisanega, dejansko odda nepravilen obračun, saj zakon zahteva plačilo davka v natančno predpisani osnovi in stopnji. V konkretnem primeru bi dejansko delodajalec obračunal akontacijo dohodnine po višji stopnji od predpisane, kar posledično pomeni nepravilno oddan in plačan davek. Posledično to predstavlja kršitev določil Zakona o davčnem postopku, poudariti pa je potrebno, da kaznovalna politika pristojnega organa običajno tovrstne nepravilnosti ne kaznuje. Postavlja se seveda vprašanje ali je skladno z logično in namensko razlago sankcija v tovrstnih primerih sploh smiselna oz. mogoča, brez dvoma pa je lahko delodajalec v prekršku po določilih delovno-pravne zakonodaje (v kolikor je plača določena v bruto znesku in delodajalec obračuna neto plačo v nasprotju s pozitivno zakonodajo), saj bi v primeru večjega plačila dohodnine dejansko povzročil škodo zaposleni osebi v višini preveč plačane dohodnine.






rating
  Komentar