05.04.2010 - Vračilo plačanega davka v tujini - dokazila po DDPO-2

Vaše vprašanje:
 
V letu 2009 smo dobili iz tujine plačane obresti. Izplačevalec je moral ob plačilu plačati davek po odbitku. Kakšna dokazila naj zahtevamo od njega, da si bomo ta davek lahko upoštevali kot plačan davek v tujini, v obračunu DDPO za leto 2009.
 
Glede na to, da so nam bile v letu 2009 plačane obresti iz leta 2008 (prihodek vključen v davčno osnovo 2008), se v tem primeru zap.št. 1.1. obrazca DDPO verjetno ne izpolnjuje?


Naš odgovor:

Ureditev na področju vračila plačanega davka urejajo določbe v poglavju ODPRAVA DVOJNEGA OBDAVČENJA DOHODKOV REZIDENTA IZ VIROV IZVEN SLOVENIJE in sicer v členih od 63. do 67. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 do Uradni list RS, št. 5/09 z dne 23. 1. 2009, v nadaljevanju ZDDPO-2) ter določilo 383. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, 117/06 z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).

Skladno z določili 62. člena ZDDPO-2 lahko rezident od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na dohodek iz virov izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodek), ki je vključen v njegovo davčno osnovo. 
 
Ne glede na prvi odstavek navedenega člena lahko rezident uveljavlja vračilo tujega davka na tuji dohodek, ki je bil vključen v njegovo davčno osnovo v predhodnih davčnih obdobjih, pod pogoji, ki veljajo za odbitek davka, v skladu s tem poglavjem, na način, ki ga določa zakon, ki ureja davčni postopek.

Skladno z določili 63. člena ZDDPO-2 odbitek iz 62. člena navedenega zakona ne sme preseči nižjega od: 1. zneska tujega davka na tuji dohodek, ki je bil končen in dejansko plačan; ali 2. zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu za tuje dohodke, če odbitek ne bi bil možen.
 
Če ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka z drugo državo, se za končen tuji davek na dohodke iz te države šteje znesek tujega davka, izračunan po stopnji, določeni v mednarodni pogodbi.
 
Zavezanec, ki uveljavlja odbitek po 62. členu tega zakona, zagotavlja skladno z določili 64. člena ZDDPO-2 dokazila, ki vsebujejo podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan.
 
Če je znesek iz 1. točke prvega odstavka 63. člena navedenega zakona višji od zneska iz 2. točke prvega odstavka 63. člena (presežek odbitka), se razlika skladno z določili 66. člena ZDDPO-2 ne more prenašati med državami ali uveljavljati kot odbitek v naslednjih ali preteklih davčnih obdobjih.
 
Če je znesek davka po tem zakonu nižji od vsakega posameznega zneska iz 1. in 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona, je skladno z določili 67. člena ZDDPO-2 najvišji možen odbitek odbitek v višini zneska davka. Odbitek, ki presega znesek davka, se ne prenaša v naslednja ali pretekla davčna obdobja.

Davčna uprava je v pojasnilu Pojasnilo DURS, št. 42105-64/2007, 20.4.2007 odgovorila v katerih primerih je možno oz. dopustno uveljaviti prenos odbitka davka. V navedenem mnenju je opredelila, da so to primeri, ko je davčni zavezanec tuje dohodke vključil v svojo davčno osnovo, vendar tujega davka od teh dohodkov ni mogel uveljaviti kot odbitek davka, ker ob oddaji davčnega obračuna ni razpolagal z dokazilom o plačanem davku. 

Za postopek vračila se uporabijo določbe 97. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 383. člena ZDavP-2. Skladno z določili prvega odstavka 383. člena ZDAVP-2 lahko davčni zavezanec, ki je rezident, uveljavlja odbitek iz 62. člena ZDDPO-2 v davčnem obračunu. Kadar davčni zavezanec v obračunu davka uveljavlja odbitek tujega davka, vsebuje davčni obračun tudi dokazila iz prvega odstavka 64. člena ZDDPO-2. Dokazila iz prvega odstavka navedenega člena o znesku davka, ki je bil plačan, so dokazila (2. odstavek 383. člena ZdavP-2), izdana s strani davčnega organa tuje države, v kateri je bil tuj davek plačan, ali drug dokument, ki nedvoumno dokazuje obseg in način izpolnitve davčne obveznosti izven Republike Slovenije. 

Ne glede na prvi odstavek navedenega člena (uveljavljanje odbitka v davčnem obračunu) lahko davčni zavezanec zahteva vračilo davka, če v davčnem obračunu ni uveljavljal odbitka iz 62. člena ZDDPO-2 za dohodke, vključene v davčno osnovo, vendar največ v višini odbitka, izračunanega za obdobje, v katerem je bil dohodek vključen v davčno osnovo, razen po 66. (prenašanje presežka odbitka) in 67. členu ZDDPO-2 (nižji odbitek).


Sklep:
Na podlagi povedanega menimo, da mora zavezanec, ki želi uveljavljati zmanjšanje obračunanega davka iz naslova plačila davka v tujini pridobiti dokazila o plačanem davku, izdana s strani davčnega organa tuje države, v kateri je bil tuj davek plačan . Podrejeno se lahko uporabi tudi druga dokazila, skladno z določili 383. člena ZdavP-2.

To je lahko primeroma izsek (del podatkov) iz sporočila SWIFT v zvezi z izplačili dohodkov, iz katerega so razvidni ti podatki (glej pojasnilo DURS št št. 42103-83/2006, 27. 6. 2007):
•    znesek bruto dohodka na delnico, ki je tudi osnova za obdavčitev, z oznako valute,
•    znesek neto dohodka na delnico z oznako valute,
•    stopnja obdavčitve na viru v odstotkih,
•    skupaj prejeti bruto dohodek,
•    skupaj plačani davčni odtegljaj v državi na viru,
•    skupaj neto izplačilo.
 
V kolikor je bil dohodek evidentiran v obračun DDPO-2 že v letu 2009, se isti dohodek še enkrat ne evidentira v polje P 1.1. Predlagamo, da vložite vlogo za vračilo davka po določilih 383. člena ZDavP-2.  

                Odgovor pripravil: mag. Franc Derganc, www.taxin.si