Naš odgovor:

Skladno z določili 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih (Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 z vsemi spremembami) oseb lahko zavezanec za davek uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot 30.000 eurov in največ v višini davčne osnove.
Za opremo se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

Kot izhaja iz vprašanja, je DURS v podobnem primeru že odgovorila v Pojasnilu DURS, št. 4214-51/2009 z dne 13. 7. 2009 v katerem je navedla:
“…..
ZDoh-2 in ZDDPO-2 posebej ne opredeljujeta, kaj se šteje za opremo, za katero se lahko uveljavlja navedena olajšava, oziroma, kaj se šteje za pohištvo in pisarniško opremo, ki sta izključena iz olajšave, in tudi ne napotujeta na drug predpis oziroma uradni seznam, ki bi podrobneje določal, kaj se pri razvrščanju opreme v posamezne kategorije šteje med pohištvo in kaj med pisarniško opremo.

Neposredno iz obravnavanih zakonskih določb izhaja, da se investicijska olajšava lahko uveljavlja samo za nakup tiste opreme, ki se ne šteje za pohištvo oziroma za pisarniško opremo (brez računalniške opreme). Investicijska olajšava se torej ne more uveljavljati za nakup tiste opreme, ki sodi med pohištvo oziroma med pisarniško opremo, ne glede na to, če se ta uporablja pri opravljanju dejavnosti.

Pohištvo je po splošno uveljavljenem pojmu del opreme bivanjskega ali poslovnega prostora, ki z namenom služi neki funkcionalni rabi, npr. hranjenju in odlaganju predmetov, sedenju, ležanju ali izvajanju funkcije delovne površine. Med pohištvo tako sodijo omare, mize, stoli, police, regali, sedežne garniture, klubske mize, ležišča, obešalniki itd.. Za nakup pohištva olajšave ni možno uveljavljati, ne glede na to, v katerem prostoru se pohištvo nahaja oziroma za kakšen namen se uporablja (npr. v pisarni, proizvodnem obratu, skladišču, gostinskem prostoru, laboratoriju, itd.).

Pisarniška oprema zajema široko paleto pohištvenih izdelkov za opremljanje pisarniških delovnih prostorov (npr. omare, predalniki, regali, pisalne mize, konferenčne mize, vrtljivi pisarniški stoli itd.), poleg tega pa tudi drugo opremo (npr. naprave, pripomočke, stroje in druge predmete), ki se uporablja za opravljanje dejavnosti v pisarnah oziroma za pisarniško poslovanje (npr. kopirni stroj, faks, telefoni, rezalniki papirja, itd.). Podobno kot pri pohištvu tudi za nakup pisarniške opreme olajšave ni možno uveljavljati, ne glede na to, v katerem prostoru se pisarniška oprema nahaja oziroma za kakšen namen se uporablja.

Pojasnilo je usklajeno s pojasnilom Ministrstva za finance RS. «

Menimo, da mnenje DURS ne ustreza temeljnim davčnim načelom, predvsem načelom davčne določenosti, saj je sam pristojni organ navedel, da določilo ni popolnoma jasno (ZDDPO-2 posebej ne opredeljuje…). Posledično bi morali, skladno z načelom davčne določenosti in načelom v dvomu v korist stranke podati mnenje, s katerim bi po našem mnenju primeroma omogočili uveljavljanje olajšave vsaj za tiste vrste pohištva, ki dejansko niso povezani s pisarniškimi oz. bivanjskimi prostori, kar je bil po našem mnenju tudi namen zakonodajalca iz leta 2004, ko je sprejemal prvo besedilo, ki v zvezi z olajšavami zajema pojme pohištvo in pisarniško opremo. Več o tem v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. list RS št. 40/2004) .
Žal zakonodajalec niti v letu 2004 v obrazložitvi zakona ni pojasnil sporne pojme. Predpis bi zato v pojasnilu DURS moral biti pojasnjen skladno z namensko in zgodovinsko razlago pravnih pravil (primarno, pred besedno razlago), predvsem pa bi moral pristojni organ v primeru dvoma razlagati predpis ugodneje za stranko. Zato predlagamo, da se vprašanje naslovi tudi na zakonodajalca, ki je edini pristojen za razlago pravnih pravil.

Nadalje je DURS tudi zapisal, da zakon ne napotuje na drug predpis, ki bi podrobneje opredelil sporna pojma, kar ponovno dokazuje pravno negotovost davčnih zavezancev.
Verjetno bi bilo najustrezneje, če bi davčni predpis razlagal predmete skladno z določili veljavne klasifikacije proizvodov. Nedvomno pa bi moral, skladno z načelom davčne določenosti, urejati materijo (katero pohištvo se izvzame iz olajšav) dejansko sam davčni predpis.

Kot je navedeno v zgornjih sestavkih iz mnenja DURS tako izhaja, da se je davčni organ pri razlagi oprl izključno na besedno razlago zakona in upošteval oz. preučil namenske oz. zgodovinske razlage pojma pohištvo in pisarniška oprema. Pri besedni razlagi pojmov pa je po naši oceni prekoračil pravila tudi besedne razlage, kar pojasnjujemo v nadaljevanju.

Besedna razlaga pojmov »pohištvo in pisarniška oprema«

Davčni organ je v pojasnilu razložil pojme »pohištvo in pisarniško opremo« na podlagi »splošno uveljavljenih pojmov«. Tovrstna razlaga je po našem mnenju nesprejemljiva in kaže na pomanjkanje argumentov predvsem pa dokazuje, da davčni predpis ne zadošča načelu davčne določenosti.
Besedna razlaga davčno pravnega predpisa je mogoče po našem prepričanju izključno na podlagi slovarja Slovenskega knjižnega jezika nikakor pa ne na podlagi »splošno uveljavljenih pojmov«, še posebej, če jih organ razlaga v nasprotju z razumevanjem večine davčnih zavezancev. Da je temu tako, izhaja tudi iz spora v tem vprašanju. Vprašanj na temo pohištva je namreč veliko, še več pa je primerov, ko zavezanci za skladiščne regale dejansko uveljavljajo olajšavo, saj po splošno uveljavljenem razumevanju skladiščne regale ne razumejo kot pohištvo, ki je izvzeto iz uveljavljanja olajšave, skladno z določili ZDDPO-2. Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika v primeru besede pohištvo razberemo, da se pod navedenim pojmom razume primarno predmeti, navadno leseni ! V konkretnem primeru pa gre za železne konstrukcije na katere se skladišči določeno blago.

Kako razlaga pojme pohištvo, oprema in regal slovar slovenskega knjižnega jezika (vir: VIR: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html ) ?

pohištvo -a s (i)

1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo; kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo; svetlo, temno pohištvo; pohištvo iz hrastovega lesa; pohištvo za jedilnico; razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
* obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo
2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo

oprema -e ž (e)

1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema // s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji // s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za a) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema; vojak v popolni bojni opremi; velika izbira športne opreme; oprema za taborjenje / konjska oprema b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema; kupili so  opremo za dojenčka
3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi; študij obsega tudi opremo prostorov
• publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
* film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora.

Iz pravilne razlage pojmov pohištvo in pisarniška oprema izhaja, da tudi zakonodajalec pojmov ni uporabil povsem korektno, saj je zapisal, da olajšava ni dopustna za pohištvo in pisarniško opremo. Pisarniška oprema namreč skladno s pravilno razlago pojma zajema tudi pohištvo, ki se nahaja v pisarni. Podobno nelogičnost bi storili tudi v primeru, ko bi zapisali, da želimo izvzeti iz olajšav investicije v osebne avtomobile in »osebne avtomobile z dvižno streho«.
Zaradi nelogičnosti, ki je zapisana v zakonu zavezanci tako razumejo določbo pohištvo in pisarniška oprema na način, da se pojem pohištvo poveže izključno s pisarniško opremo oziroma, da se po večinskem razumevanju zakonodaje iz olajšave izključi pohištvo, ki je del pisarniške opreme.

Kako bi moral zakonodajalec zapisati določbo zakona v kolikor bi želel izvzeti iz olajšav tudi investicije v skladiščne regale, ki so nesporno seveda tudi pohištvo ? 

Po našem mnenju bi moral zakonodajalec, ki bi želel izključiti iz olajšave tudi skladiščne regale zapisati, da so iz olajšave izvzeti investicije, »razen v pisarniško opremo brez računalniške opreme ter drugo pohištvo, ki se nahaja v drugih poslovnih prostorih. Zavezanci namreč besedno zvezo »pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme« razlagajo in berejo povezano in sicer tako da se ne prizna olajšava izključno v pohištvo, ki je del pisarniške opreme.

Ali lahko uveljavljamo davčno olajšavo za nakup skladiščnih regalov ?

Trenutno stališče davčne uprave žal nasprotuje uveljavitvi olajšave za pohištvo v skladiščnih prostorih iz razloga, ker po našem mnenju ne razlaga pojma »pohištvo in pisarniška oprema« na način, kot to očitno razumejo davčni zavezanci.
Glede na navedeno mnenje pristojnega organa, ki razlaga določbo kljub nejasni pravni normi po našem mnenju neustrezno (oz. neugodno za davčne zavezance kljub nelogični pravni normi), velja, da je mogoče v konkretnem primeru uveljaviti olajšave za regale v skladiščih izključno preko inštituta pritožbe oz. po pravni poti, kjer pa se bi se moralo zahtevati od pristojnih organov upoštevanja načela v dvomu v korist stranke oz. zahtevati, da se razloži pravna norma na način, kot ga običajno razumejo davčni zavezanci, predvsem pa skladno z namensko razlago pravnih pravil.



            Pripravil: mag. Franc Derganc, Taxin d.o.o. – www.taxin.si