Vprašanje bralke/bralca revije RDP:

Ali predstavljajo premije za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec javnega sektorja v skladu z zakonom, davčno olajšavo iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja?


Odgovor CEDARA, d.o.o.:

Pravni viri: 1. Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence   (Ur.L.RS, št. 126/03)
                      2. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS, št.117 z vsemi spremembami do Ur.l.RS št. 05/09; v nadaljevanju ZDDPO-2 )

Skladno z določili 58. člena ZDDPO-2 lahko zavezanec – delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje iz 302. do 305. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo), uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v posebni register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca – zavarovanca in ne več kot 2.390 eurov letno, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Glede valorizacije premije in načina objave valoriziranih zneskov premije, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja dohodnino.

Po določilih 3. odstavka 10. člena Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Ur.l.RS, št. 126/2003 z dne 18.12.2003; v nadaljevanju ZKDPZJU) se znesek premije iz prvega odstavka tega člena ne glede na določbe ZPIZ-1 in zakona o davku od dobička pravnih oseb delodajalcu ne prizna kot odhodek in davčna olajšava pri davku od dobička pravnih oseb.

Sklep:

Glede na določila navedene zakonodaje, skladno z logično, zgodovinsko in besedno razlago pravnih pravil menimo, da lahko delodajalec,
• ki je oseba javnega prava, za katere velja kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in
• po ZDDPO-2 izkaže davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb,
uveljavlja davčno olajšavo v deležu, ki predstavlja obdavčene prihodke glede na ostalo dejavnost.

Davek od dobička pravnih oseb na katerega se sklicuje Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju (citiran pred sklepom tega mnenja) se je namreč prenehal uporabljati z dnem uporabe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (od 1. 1. 2005), kar pomeni, da novejši predpis ureja olajšave za slehernega davčnega zavezanca.

V nasprotnem primeru (primeroma, če olajšave ne bi mogle uveljavljati osebe javnega prava, ki izkazuje davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb) bi to predstavljalo temeljno kršitev načel davčnega prava in sicer načela enakopravnega obravnavanja vseh davčnih zavezancev.