Vprašanje bralca/bralke revije RDP:  Kaj je prikrito izplačilo dobička?

Odgovor Cedara, d.o.o.:

Pravni viri: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS, št.117 z vsemi spremembami do Ur.l.RS št. 05/09; v nadaljevanju ZDDPO-2 ): 74. člen.

Prikrito izplačilo dobička je izplačilo, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca dohodka, ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.
Za prikrito izplačilo dobička se šteje:
• vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz zgoraj opisanih razmerij, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena ZDDPO-2.

Sklep:

Prikrito izplačilo dobička v slovenskem prostoru opredeljuje davčno pravo, konkretneje Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) z vidika prejemnika – fizične osebe, ter Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2), ki ureja izplačilo tako z vidika izplačevalca kot tudi prejemnika, kadar je slednji pravna oseba. Glede same opredelitve pojma prikritega izplačila dobička nas ZDoh-2 napoti na ZDDPO-2. Prikrito izplačilo dobička je tisto izplačilo dobička, ki ne temelji na odločitvi organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izplačilo dobička izvede “prikrito”, na podlagi posla med družbenikom in družbo. Prikriti dobiček je torej vsaka korist, ki jo družba zagotovi družbeniku in ne pomeni dobička ugotovljenega v izkazu poslovnega izida (presežek prihodkov nad odhodki). Tako “odkrito” kot prikrito izplačilo dobička zmanjšujeta premoženje družbe, pri čemer vplivata na različne postavke bilance stanja.
Primer prikritega izplačila dobička:
• plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena ZDDPO-2.
• plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene. Pri tem gre za navidezne, fiktivne, posle, sklenjene med družbo in družbenikom, ki družbi zmanjšujejo dobiček, kar pomeni, da blago dejansko ni bilo dobavljeno/prevzeto in da zaračunane storitve dejansko niso bile opravljene.
• obresti za posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena ZDDPO-2.
• obresti od presežka posojila iz 32. člena ZDDPO-2. Obresti od presežka posojil predstavljajo dolžniško financiranje družbe nad mejo, ki jo je določil zakonodajalec.
Obdavčitev pravne osebe:
V primeru prikritega izplačila dobička družbeniku, pravni osebi, določbe ZDDPO-2 izplačevalcu odrejajo dvoje: davčni odtegljaj in povečanje davčne osnove zaradi transfernih cen po 70. členu ZDDPO-2, ki določa obdavčitev v primeru plačila prikritega izplačila dobička družbeniku, pravni osebi, in sicer se pri tem izplačilu odtegne davčni odtegljaj v višini 15 %. Pri tem je potrebno upoštevati, da se davčni odtegljaj ne odtegne davčnemu zavezancu, rezidentu Slovenije, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko. V kolikor gre za izplačilo slednjemu, dohodki ne zapustijo slovenske davčne jurisdikcije in se tudi pri prejemniku obravnavajo skladno s določbami ZDDPO-2. Torej se davčni odtegljaj obračuna in odtegne v višini 15 % v primeru prikritega izplačila dobička nerezidentu RS in rezidentu RS, ki ne sporoči davčne številke. V primeru, ko se prikrito izplačilo dobička opravi rezidentu države, s katero ima Slovenija sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se davek lahko odtegne po nižji stopnji oziroma se sploh ne odtegne. Premoženjske koristi, ki jih družbenik/delničar prejme zaradi poslovanja (blago, storitve) po cenah, ki se razlikujejo od tržno primerljivih cen glede na 16. člen ZDDPO-2, ali zaradi posojil, prejetih oziroma danih po različni ceni, kot določa 19. člen ZDDPO-2, se štejejo za prikrito izplačilo dobička, kar pomeni, da mora izplačevalec poleg obračuna davčnega odtegljaja za razliko med primerljivo tržno ceno oziroma priznano obrestno mero in transferno ceno na podlagi pogodbe povečati davčno osnovo na račun povečanja prihodkov ali zmanjšanja odhodkov v skladu s 16. in 19. členom ZDDPO-2.
Za “manjšinske” družbenike, pravne osebe z deležem, ki predstavlja manj kot 25 % v deležu izplačevalca dohodka, lahko predpostavljamo, da s svojim deležem nimajo pomembnega vpliva na izplačevalca za sklepanje poslov pod netržnimi pogoji. Vendar pa lahko “manjšinski” družbenik ali delničar obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. V tem primeru se prej navedena izplačila “manjšinskemu” delničarju štejejo za prikrito izplačilo dobička.
Potrebno je še upoštevati, da so vsa prikrita izplačila dobička z vidika družbe izplačevalca davčno nepriznani odhodek. Prejemnik prikritih izplačil, davčni zavezanec, v skladu z ZDDPO-2 pa na podlagi 24. ter 26. člena tega zakona 95 % izplačil izvzame iz svoje davčne osnove in s tem odpravi dvojno obdavčitev.
Posledica prikritega izplačila dobička je dvojna, na eni strani zmanjšanje premoženja družbe, na drugi strani pa povečanje premoženja družbenika. Odkrivanje le-tega in njegovo vrednotenje predstavlja v praksi izjemno težavo. Namen prikritih izplačil je zmanjšanje davčne obveznosti, tj. manjše obdavčitve dohodkov družbe in manj obdavčenih dohodkov fizične osebe, posameznika.