Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.
Vprašanje bralcev revije RDP:
»Podjetje A ima trgovino s tekstilnimi izdelki, med katere sodijo tudi majice, brezrokavniki itd. Podjetje A bi svoje tekstilne izdelke rado prodalo preko fakture podjetju B s sedežem v Sloveniji. Tekstilno blago (majice, brezrokavniki itd.) v podjetju B potrebujejo za hčerinsko družbo v Srbiji. V podjetju A se jim zastavlja vprašanje, po katerem členu Zakona o davku na dodano vrednost so oproščeni plačila DDV?«
Odgovor Cedara, d.o.o.
Skladno z določili 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/06 z dne 16. 11. 2006 z vsemi spremembami, v nadaljnjem besedili ZDDV-1) nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
V konkretnem primeru tako nastane obveznost obračuna DDV v trenutku, ko A proda blago osebi B. Le-ta ima skladno z določili 62. člena ZDDV-1 pravica do odbitka DDV v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago.
Davčni zavezanec B pridobi pravico do oprostitve plačila DDV za dobavo blaga, ki se izvaža, v skladu z 52. členom ZDDV-1 in 82. členom pravilnika v trenutku, ko prejme (sam ali špediter) potrdilo carinskega organa v »xml« obliki.
To pomeni, da velja za dobavo blaga podjetja B v hčerinsko družbo v Srbiji oprostitev plačila DDV, v kolikor so izpolnjeni pogoji po določilih zgoraj navedene zakonodaje. Podjetje A nima pravice do oproščene dobave blaga, saj se opravi promet na območju Republike Slovenije.