Vprašanje bralca/bralke revije RDP:

28. 12. 2006 smo kupili kuhinjo (osnovno sredstvo) in začeli obračunavati amortizacijo s 1. 1. 2007. Za kuhinjo imamo 25 % stopnjo amortizacije. Nabavna vrednost je bila 960,31 EUR in odpisana vrednost do konca februarja 2009 je 500,24 EUR. Za odpisati imamo torej še 460,07 EUR. Zdaj pa k vprašanju: preselili se bomo na drugo lokacijo, kjer kuhinje ne potrebujemo. Zato bi storili naslednje:
• Kuhinjo bi preselili v skladišče k hčerinski podružnici v Avstrijo, kjer bi se amortizirala do konca
• Ali pa, če je možno, prodati to kuhinjo temu hčerinskemu podjetju v Avstriji za 1 EUR.
Kaj je bolje za podjetje? Kolikor nam je znano je potrebno v primeru odtujitve pred pretekom 5-ih let popraviti davek, če bi se hoteli kuhinje znebiti. Hkrati pa smo od našega matičnega podjetja že dobili plačilo kuhinje, saj opravljamo storitev za matično podjetje s tem, da nam povrne vse stroške. In zaradi tega avstrijska podružnica ni pripravljena plačati več kot 1 EUR.

Odgovor Cedara, d.o.o.

:

Davek na dodano vrednost temelji na načelu nevtralnosti ki določa, da se davek med davčnimi zavezanci obračuna in odbije oz. predstavlja z vidika države nevtralno operacijo. Povedano drugače, država pri prodaji blaga med davčnimi zavezanci, ki imajo pravico do odbitka, dejansko ne prejme davka, saj se na eni strani obračuna, na drugi pa odbije.

Navedeni zakon pa ima v določilih 7. člena (uporaba blaga za neposlovne namene) določbo ki zahteva, da se DDV pri odtujitvi blaga v zasebno sfero obračuna tudi kot izhodni DDV (»sankcionira« transakcije, ki nimajo poslovne logike).

Tako se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za lastne zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za dobavo blaga, opravljenega za plačilo ne šteje:

a) brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki pri kateri ni mogoče, da se prodajajo;
b) dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR.

V vašem primeru gre za osnovno sredstvo, pri katerem je bil odbit vstopni DDV in ki ne predstavlja več uporabne vrednosti za vaše podjetje. Brezplačni prenos blaga v podružnico matičnega podjetja predstavlja dejansko uporabo blaga, ki se šteje za dobavo po določilih DDV.

V primeru prodaje blaga za 1 EUR med povezanimi osebami (DDV sicer ne pozna pojma povezane osebe) pa ne gre za brezplačno odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kar je jasno navedla tudi sodna praksa EU v primeru Hotel Scandic Gåsabäck AB(1). Posledično tudi ni potrebno opravljati popravek vstopnega DDV-ja.

Seveda pa je potrebno poudariti, da morate pri obravnavani transakciji upoštevati tudi določila Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami in posledično povečati davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s prodajo blaga po netržnih cenah.

(1) Articles 2, 5(6) and 6(2)(b) of the Sixth Council Directive 77/388/EEC of 17 May 1977 on the harmonisation of the laws of the Member States relating to turnover taxes – Common system of value added tax: uniform basis of assessment must be interpreted as precluding a national rule whereby transactions in respect of which an actual consideration is paid are regarded as an application of goods or services for private use, even where that consideration is less than the cost price of the goods or services supplied.