Vprašanje bralcev revije RDP: Davčno priznavanje obresti iz naslova nakupa poslovnega deleža po pripojitvi družb

Opis:
Podjetje A d.o.o. ima 2 lastnika. Odločila sta se, da svoje deleže prodajo. Deleži so bili prodani družbi B d.o.o. , katera lastnik je eden izmed družbenikov A. Družba B je vzela v tem času posojilo pri banki, ki se je dejansko porabilo za financiranja nakupa družbe A.
Kasneje se je družba B d.o.o. pripojila družbi A d.o.o., ki je prevzela vse obveznosti in terjatve družbe B.

Zanima nas, ali so obresti od zgoraj omenjenega posojila davčno priznane ali ne.


Odgovor CEDARA:

Vaše vprašanje je povezano s Pojasnilo DURS, št. DT 42150-1/2008-2, 18. 8. 2008 . Po navedenem mnenju odhodki iz naslova obresti v družbi A po pripojitvi družbe B niso davčno priznani odhodek. Mnenje je utemeljeno na temeljni določbi ZDDPO-2, ki govori, da odhodki niso davčno priznani v kolikor niso povezani z obdavčljivimi prihodki (v nadaljevanju splošna določba).

Kaj običajno naredijo podjetja v podobnem primeru ?
1. Podjetje B pred pripojitvijo poplača kredi, podjetje A po pripojitvi najame kredit za obratna sredstva.
2. Podjetje A po pripojitvi poveča osnovni kapital (s tem se poplača kredit) s strani lastnika (npr. holding podjetja), sledi znižanje kapitala ter najem kredita za obratna sredstva.


Zgornji primeri so lahko tvegani v kolikor nadzorni organ opredeli pravne posle – nove kredite kot navidezne (če so novi krediti povezani z nakupom deleža), kar ima za posledico ne-priznanje obresti od kreditov.

Običajno se zato podjetja odločajo, da se krediti v A-ju najprej poplačajo in šele nato sledi pripojitev (med tem se koristi 26. člen ZDDPO-2 ). V praksi so tudi primeri, ko se določena dejavnost prenese iz B-ja na A, saj ima običajno A ugoden položaj z vidika davčne osnove.

Menimo tudi, da slovenska zakonodaja natančno ne obravnava vašega primera, zato se pristojni organ tudi upre na splošno določbo, kar je po našem mnenju v nasprotju s temeljnim davčnim načelom – določenosti zakonodaje. Nadalje je potrebno poudariti, da je z omenjeno razlago davčnega organa neenakopravno obravnavana družba, ki ne izvede pripojitve ter družba, ki izvede pripojitev šele po plačilu kredita, s katerim se je financiral nakup. Zato menimo, da je mnenje davčnega organa nekonsistentno. Priporočamo, da se podobni primeri rešujejo na način, da državni pristojni organ bodisi spremeni stališče, ali pa uredi zakonodajo, ki bo enakopravno obravnavala vse primere.